Obiščite nas tudi tu:

Jajca

Jajca

Jajca so morda najbolj uporabno in zelo pogosto prisotno živilo v prehrani po vsem svetu. Lahko so jed sama po sebi, iz njih se pripravi jedi ali pa so pomoč pri peki. A samo jajce je veliko več kot le njihova uporaba, posebno za tistega, ki jih vali.

Kaj so jajca

Raznolikost jajc in živali, ki jih ležejo, je resnično velika. Ležejo jih leteče, plazeče in plavajoče živali; skladno s tem so tudi vseh mogočih velikosti. Skupno jim je to, da so spojki (zigote) dveh spolnih celic in da omogočijo razvoj zarodka do izvalitve. Vsako jajce je tako okvir in osnova, da se razvije novo bitje. A ravno pri jajcih, ki jih največ uporabljamo, je posebnost. To je, da jih kokoši nesejo tudi, če ne pride do oploditve. [ref]1[/ref]

Kokoši

Jajca kokoši so tista, ki se jih po svetu največ uporablja. [ref]1[/ref] Kokoš (domača kokoš, Gallus gallus domesticus) je rod živali, ki spada v družino poljskih kur. Udomačena kokoš ima poreklo iz Jugovzhodne, južne in vzhodne Azije. [ref]2[/ref] Kokoš je tudi izraz, poleg kure, za žensko predstavnico svojega rodu; petelin je moški, piščanci pa so mladiči. Kokoši so zelo družabne živali, ki v skupnosti valijo jajca in vzgajajo svoje potomstvo. Vsaka skupnost kokoši si vzpostavi svoj hierarhični red med osebki – kdo prvi jé in kdo kje vali.

Potrošnja jajc

V potrošnjo jajc je potrebno všteti vso količino jajc, ki se jih poje kot taka ali pa so vključena v različne izdelke, kot so na primer sladice in pecivo. V Sloveniji je bila leta 2009 potrošnja jajc 10,2 kg (približno 165 jajc) na prebivalca letno oziroma dobra 3 jajca na teden. Večino teh jajc (90 odstotkov) so kokoši znesle v Sloveniji. Če preračunamo: za štiričlansko družino eno leto (praktično svoje celotno obdobje valjenja oziroma več kot polovico svojega življenja) delata dve do tri kokoši v baterijski reji.[ref]3[/ref] [ref]4[/ref] K temu številu je potrebno dodati še dva ubita petelina, saj se v povprečju na vsako žensko kokoš izvali en petelin. V Sloveniji za preskrbljenost ene povprečne družine v Sloveniji z jajci vsako leto umrejo vsaj 4 kokoši.

Kratki film o usodi petelinčkov v pridelavi jajc (Undercover Investigation at Hy-Line Hatchery, autor Mercy for Animals; http://www.MercyForAnimals.org)

Pridelava jajc

Zaradi velike potrošnje in povpraševanja po jajcih v skladu s kapitalističnim pristopom k poviševanju dobičkov ob zmanjševanju proizvodnih stroškov se je po drugi svetovni vojni pridelava jajc industrializirala do skrajnih meja. S selektivno vzrejo in umetnim bioritmom so dobili kokoši, ki so namesto največ 35 jajc letno začele nesti okoli 300 jajc letno. Proizvodnja velike večine jajc je povsem avtomatizirana – od hranjenja kokoši in pobiranja jajc do strojnega valjenja jajc za novo generacijo kokoši.[ref]5[/ref] Razvoj te industrije je za več kot 10 krat povečal število jajc, ki bi jih kokoš zvalila, če bi živela brez vmešavanja ljudi.[ref]6[/ref]

Baterijska reja (oznaka na jajcu – 3) [ref]7[/ref]

Ta tip reje je najbolj intenziven in donosen, zaradi česar je tudi najbolj razširjen. [ref]8[/ref] Hkrati je to do kokoši najbolj nasilen način izkoriščanja.
Kokoši, potem ko so jim brez anestezije odstranili kljunčke, namestijo v kletke, ki jim ponujajo okoli 550 cm2 (površina, ki jo zasede povprečna kokoš, je 545 cm2) površine, 40 cm višine, nagnjena tla iz jeklene mreže, umetno osvetljavo z umetnim življenjskim ritmom (stradanje, nizke temperature, tema in obratno), natrpanost s 4 do 6 kokoši, kletko ob kleti (v vse smeri) in stalno odvzemanje jajc. Takšni pogoji onemogočijo naravno obnašanje kokoši ref[8]ref in predstavljajo stalno ter neprekinjeno mučenje posamezne kokoši do njene prezgodnje smrti (doživijo največ 2 leti, kar je vsaj 10 do 15 let manj, kot je za kokoši naravno). V takem življenjskem okolju se razvijejo obnašanja, kot so pretirano kljuvanje lastnega perja, kanibalizem, agresija, histerija, bežanje. ref[9]ref Zaradi pomanjkanja gibanja in osteoporoze imajo kokoši pogosto tako tanke kosti, da se lomijo pod težo telesa, težko stojijo in imajo obolenja nog; kremplji se jim zarastejo okoli mrež, izločajo ena po drugi, najpogostejši razlog pogina pa je krvavitev jeter… [ref]10[/ref]

Tako imenovane obogatene kletke, ki bodo po prvem januarju 2012 v Evropski uniji zamenjale klasične kletke, bodo večje (600 cm2 uporabne površine (nad 20 cm višine)) in bodo omogočile vsaj minimalne vedenjske značilnosti kokoši (kljuvanje in brskanje). Kljub temu, da se lahko kokoši v obogatenih kletkah vedejo malce bližje svojemu naravnemu obnašanju, je ta razlika majhna in ne odpravi negativnih posledic zaprtosti in utesnjenosti. [ref]11[/ref]

Ena izmed kletk v baterijski reji (Vir: The Farm Sanctuary; www.farmsanctuary.org)

Baterijska reja (Vir: The Farma Sanctuary; www.farmsanctuary.org)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Talna ali kmetijska reja (oznaka na jajcu – 2)

Enako kot baterijska reja poteka tudi ta v zaprtih prostorih in je enako intenzivna oziroma donosna. Po tem sistemu reje ima vsaka kokoš skoraj dvakrat toliko prostora kot v baterijski reji (9 kokoši na m2). Vse kokoši so zbrane v enem prostoru, ki je lahko v štirih ravneh (višine min. 45 cm). [ref]121[/ref]

Problemi talne reje izvirajo predvsem iz prevelike natrpanosti kokoši, ki ne morejo izražati svojega naravnega družabnega vedenja. Kokoši naravno vzpostavijo hierarhijo znotraj skupine, ki je veliko od 6 – 30 osebkov, in si izberejo eno počivališče, ki je od ostalih počivališč oddaljeno okoli 60 metrov; njihovo območje bivanja je od 1 ha za ženske predstavnice (skupaj z mladiči prehodijo do 3 km vsak dan) in 5 ha za peteline. [ref]13[/ref] Iz zgornjih podatkov je mogoče ugotoviti, da je največja gostota kokoši v naravi okoli 1 kokoš na vsakih 120 m2. Na isti površini je pri talni reji okoli 1000 kokoši. Za hleve pa ni neobičajno, da zadržujejo tudi več tisoč kokoši skupaj.

Tako nagnetene kokoši se ne morejo izogniti ena drugi, bežati ali vzpostaviti družbene lestvice. Zaradi tega in velikega števila kokoši na enem mestu sta kanibalizem in agresija v talni reji še pogostejša kot v baterijski reji. [ref]14[/ref] Striženje kljunov je torej tudi za takšno rejo običajno. Prav tako so te kokoši, kljub večji količini gibanja, izpostavljene boleznim, ki so pogojene z izbirno vzrejo in pogostnostjo valjenja jajc. [ref]15[/ref]

 

Talna reja (Vir: http://www.blog.farmusa.org)

 

Prosta ali pašna reja (oznaka na jajcu – 1)

Talna reja, ki kokošim omogoča izhod na zunanje, večinoma ozelenjene površine, se imenuje prosta reja. Velikost izpustov je 40 cm; na vsakih 100 kokoši je en izpust. Zunaj hleva mora imeti vsaka k

okoš vsaj 4 m2. [ref]16[/ref] Takšna reja omogoča širši razpon naravnega obnašanja kokoši in izpostavljenost sončni svetlobi. Kljub temu se ne izogne mučenju kokoši, kakršno je značilno za talno rejo, saj so pogoji v notranjem prostoru enaki. Poleg tega ostaja ubijanje petelinčkov takoj po izvalitvi in samih kokoši po končanem vrhuncu valjenja. [ref]17[/ref]

Ekološka reja (oznaka na jajcu – 0)

Ta oblika reje se loči od predhodne le v hrani, ki jo kokoši dobijo. Skladno s poimenovanjem je kokošim ponujena le ekološko pridelana hrana (brez zaščitnih sredstev in mineralnih gnojil). [ref]18[/ref]

Kratki film o stanju kokoši iz proste reje (The Faces of “Free Range” Farming, The Peaceful Prairie Sanctuary; http://www.peacefulprairie.org/)

Domača jajca

V Sloveniji se še pogosto srečujemo z domačo pridelavo jajc. Ponavadi imajo posamezniki majhno količino kokoši, s katerimi ravnajo po svoji najboljši vesti. Ali so takšna jajca tudi plod izkoriščanja in mučenja, kot je to pri industrijski reji? Če se upošteva, da lahko te kokoši živijo življenje, značilno za svojo vrsto, se z njimi ne ravna nasilno in imajo dobre bivanjske pogoje, potem bi lahko sklepali, da so njihova jajca nesporna. Vendar tudi pri takšni reji ostaja vprašanje, od kod so kokoši prišle in koliko časa bodo smele živeti. Kupiti kokoš pri vzreditelju pomeni, da so bili petelinčki ubiti, da nekatere kokoši niso preživele umetnega valjenja, prevoza in prodaje.

 

10 razlogov, da zavrnete jajca.

1. ker je bil za vsako kokoš, ki nese jajca, ubit vsaj 1 petelin;

2. ker je vsaka kokoš po končani nesni dobi ubita in predelana v mesne izdelke;

3. ker vsaka kokoš živi neprekinjeno v tako majhnih in natrpanih prostorih, da jih lahko označimo za mučenje;

4. ker delež kokoši umre zaradi nevzdržnih bivanjskih pogojev še pred iztekom svoje nesne dobe;

5. ker kokoši nesejo jajca, zato da bi se iz oplojenih izvalili piščančki, ne pa da bi jih jedli;

6. zaradi rezanja kljunov, grobega ravnanja z njimi, bolečih obolenj povezanih z vzrejo;

7. zaradi nevarnosti okužbe s salmonelo;

8. ker jih ni potrebno jesti;

9. ker niso del zdrave prehrane;

10. ker lahko pečemo in kuhamo tudi brez njih.

[references]

[1] http://en.wikipedia.org/wiki/Egg_%28biology%29

[2] http://en.wikipedia.org/wiki/Chicken

[3] http://www.stat.si/doc/statinf/15-si-277-1101.pdf

[4] Strelec, Alenka, Prireja in kakovost slovenskih tradicionalnih pasem kokoši lahkega tipa, Ljubljana 2008, diplomsko delo Univerza v Ljubljani; dosegljivo na: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_strelec_alenka.pdf (p.70). Upoštevana povprečna velikost jajca je 62 g.

[5] http://www.poultryegginstitute.org/educationprograms/PandEP_Curriculum/lesson2.htm

http://www.meattradenewsdaily.co.uk/news/270710/uk___history_of_egg_production__.aspx

[6] http://www.meattradenewsdaily.co.uk/news/270710/uk___history_of_egg_production__.aspx

[7] Oznake, poimenovanje in opis so povzeti po: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/URSKA/Publikacije_in_pojasnila/ZGIBANKA_Jajca-in-jedi-iz-jajc.pdf

http://www.zps.si/hrana-in-pijaca/oznacevanje-zivil/kakrsna-reja-taksna-jajca.html?Itemid=413

http://www.vurs.gov.si/fileadmin/vurs.gov.si/pageuploads/PDF/oznacevanje_jajc_in_reja_kokosi_nesnic.pdf

[8] Pokoren, Urša, Vpliv obogatitve individualnih žičnih kletk na obnašanje kokoši nesnic, Ljubljana 2006, diplomsko delo; dosegljivo na: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_pokorn_ursa.pdf (pp. 15, 19-20).

Povzetek referenčnega dokumenta BREF o ILF, p. i; dosegljiv na: okolje.arso.gov.si/ippc/uploads/File/Povzetek%20ILF.doc

Za velikost kokoši: Briese, A., Hartung, J., Erhebung beometrischer Daten zum Platzbemessung an Lohmann Silver Legehennen, Berliner und Münchener Tierärztliche Wochenschrift, št. 7/8 (2009), pp. 241 – 248

[9] Ibid.

[10] http://www.peta.org/issues/animals-used-for-food/egg-industry.aspx

http://www.cok.net/images/pdf/COKLayerReport.pdf

http://www.eggindustry.com/cfi/expert/

[11] Ibid., p. 54-55

DIREKTIVA SVETA 1999/74/ES (EGT L 203, 3.8.1999, s. 53), dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1999L0074:20030605:SL:PDF

P R A V I L N I K o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (U.l. RS, št.41/2003)

[12] DIREKTIVA SVETA 1999/74/ES (EGT L 203, 3.8.1999, s. 53), pp. 3-4, dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1999L0074:20030605:SL:PDF

P R A V I L N I K o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (U.l. RS, št.41/2003)

[13] Pokoren, Urša, Vpliv obogatitve individualnih žičnih kletk na obnašanje kokoši nesnic, Ljubljana 2006, diplomsko delo; dosegljivo na: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_pokorn_ursa.pdf (p. 2).

[14] Ibid., p. 20

[15] http://www.safe.org.nz/Campaigns/Chicken-cruelty/

[16] DIREKTIVA SVETA 1999/74/ES (EGT L 203, 3.8.1999, s. 53), pp. 3-4, dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEG:1999L0074:20030605:SL:PDF

Uredba Komisije (ES) št. 1651/2001; dosegljivo na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32001R1651:SL:NOT

Kljub večjim prostorskim zahtevam je ta reja cenovno ugodna (Pokoren, Urša, Vpliv obogatitve individualnih žičnih kletk na obnašanje kokoši nesnic, Ljubljana 2006, diplomsko delo (p. 17)).

[17] http://peacefulprairie.blogspot.com/2007/11/faces-of-free-range-farming.html

http://www.upc-online.org/freerange.html

http://www.safe.org.nz/Campaigns/Chicken-cruelty/

[18] http://www.zps.si/hrana-in-pijaca/oznacevanje-zivil/kakrsna-reja-taksna-jajca.html?Itemid=413

Za živali. Za ljudi. Za planet.