Obiščite nas tudi tu:

Farme za krzno

Farme za krzno

“Nobenega upravičljivega razloga ni za ubijanje ali zapiranje živali v kletke zavoljo človeškega ugodja in nobena farma za krzno ne more zagotoviti psiholoških ali etoloških potreb živali.” — Nemško veterinarsko združenje

Krznarska industrija s trditvami, da je krzno od živali, vzgojenih na farmah, etično sprejemljivo, zavaja javnost. O farmah govorijo, kot da so to luksuzni prostori, kjer se živali prostovoljno zadržujejo, poležavajo na soncu, se igrajo, uživajo, ljudje pa so tam izključno zato, da jih razvajajo. To ne bi moglo biti dalje od resnice. Farme so še najbolj podobne industrializiranim mučilnicam.

Življenje na farmi

85% živalskih kož v krznarski industriji prihaja s farm za krzno.[ref] http://www.peta.org/issues/animals-used-for-clothing/fur-farms.aspx [Povzeto 21.02.2012] [/ref] Letno je vzrejenih preko 75 milijonov minkov in lisic [ref] http://www.respectforanimals.co.uk/facts-and-reports/fur-farming/53/[Povzeto 21.02.2012] [/ref] in še milijoni činčil, kun, bobrov, rakunov, kojotov, nutrij in drugih živali. Na farmah za krzno so lisice, minki, dihurji, kune  in druge vrste živali vse svoje življenje zaprte v kletkah. Majhnih, golih, žičnatih kletkah v dolgih vrstah, pogosto zloženih ena vrh druge. Žičnata mreža jih reže v nežne tačke. Tekanja, plezanja, kopanja brlogov, dišečih gozdov, plavanja v šumečih potokih, toplega sonca, igre, občutka trave pod šapicami in sploh česarkoli, kar je zanje naravno in edino, kar si želijo, nikoli ne izkusijo. Pred vetrom, dežjem in snegom jim edino zaščito nudi ozka streha. Po telesih in v hrano tistih, katerih kletke niso na vrhu, dežujejo iztrebki sotrpink. Amonijak, ki izhaja iz nakopičenega blata in urina, jim žge oči in pljuča.

Hranjene so s pirejem iz ostankov iz mesne industrije, ki so označeni kot neprimerni za človeka (pogosto gre za okuženo meso), ter teles na farmi odrtih živali. Ta poc jim dajo na mrežasti strop kletke ali pa na poševno polico, pritrjeno na steno kletke, da se cedi v kletko. Ta prehrana živalim navadno povzroča drisko in druge prebavne motnje. Vode ne dobijo v posodicah, ampak jo morajo sesati iz gumijastih cevk, ki pa pozimi pogosto zmrznejo, lahko pa tudi ne delujejo.

Vse je prirejeno tako, da ima farma kar najmanj stroškov. Prostora je malo, pa še ta ne sestoji iz česa več kot žičnate mreže. Živali ne počno drugega kot čakajo na smrt. Paraziti in bolezni so v izobilju in se rapidno širijo (tudi izven farme). Pogosto si žival majhno kletko dolgo deli s črvivim truplom poginule sotrpinke, preden ga odstranijo.

Priporočena velikost kletk za minke je 38×30.5×61 cm, pogosto so še manjše. Za dobro počutje mink nujno potrebuje dostop do vode, kjer lahko plava. [ref]Nigel Dunstone, letter to Dutch anti-fur group, 22.8.94[/ref] V divjini se teritorij minkov, pol-vodnih živali, razteza 4km ob potoku ali reki, in 60% aktivnega časa preživijo v vodi. Edina voda, ki jo mink dobi na farmi, je skozi gumijasto cev za pitje. Robert Morgan, član britanske zveze prodajalcev krzna, je v časopisu Observer celo drznil izjaviti: “Če bi minki imeli dostop do vode za plavanje, bi se zmočili in se verjetno prehladili in umrli.”[ref]Observer, 1.6.97, str.3[/ref]

Posnetki s farme na Češkem:

Minki so samotarske živali. V divjini močno branijo svoj teritorij in družbo drugih minkov iščejo le v času parjenja. Na farmah pa so minki zaporniki v do 100 kletk dolgih vrstah, včasih prisiljeni tudi deliti kletko z drugim minkom. Umrljivost mladičev na farmah je visoka; 9-12% mladičev je mrtvorojenih ali pa umre v prvih treh tednih. Do novembra ali decembra mladičem zrase zimski kožuh in takrat jih odrejo.[ref] http://www.caft.org.uk/factsheets/mink-impact.html [Povzeto 21.02.2012] [/ref]

“Tovrstne stereotipije, kadar jih opazimo pri človeku, kažejo na hude psihološke probleme. Za takega človeka bi najbrž rekli, da je psihotičen.” — Donald Brown, profesor za Animal Welfare na Univerzi v Cambridgeu in Predsednik znanstvenega veterinarskega komiteja EU, v oddaji BBC Wildlife, junij 1997.

Noben človek, ki bi živel v takih razmerah, ne bi bil niti zadovoljen niti zdrav. Zelo znani in pogosti so primeri zdravih ljudi, ki predvsem v sirotišnicah in podobnih zavodih, pa tudi zaporih in umobolnicah, že v kratkem času razvijejo psihične motnje, ki se manifestirajo kot pozibavanje (stereotipija), apatija, izguba govora ter agresivno vedenje do drugih in sebe (zaletavanje z glavo ob zid, grizenje lastnega jezika in podobno). Pri živalih ni veliko drugače. Raziskave so pokazale, da 85% živali, zaprtih na farmah, zaradi dolgočasja, omejenega gibanja, strahu in onemogočenega naravnega vedenja razvije vedenjske abnormalnosti kot so pozibavanje telesa ali glave in samo-poškodovanje, na primer grizenje lastnega repa in nog. [ref]http://www.bornfreeusa.org/facts.php?p=372&more=1 [Povzeto 21.02.2012] [/ref]

Posnetki s farme na Finskem:

V kletkah gojene živali parijo februarja in v začetku marca in mladički se navadno skotijo v prvi polovici maja. Pri starosti 6-7 tednov jih ločijo od mater. Ko se pri starosti 7-10 mesecev, takoj, ko zamenjajo prvo podlanko in je kožuh najboljše kvalitete, jih odrejo.[ref]http://faada.org/causas-en-2-peleteria [Povzeto 21.02.2012] [/ref]

Farme za krzno živalim povzročajo tako hude psihične travme, da matere včasih ubijejo lastne mladičke. Neka študija lisic na farmah je polovico smrti mladičev, ki se zgodi pred odstavitvijo, pripisala infanticidnemu vedenju. Tako vedenje se le redko pojavi v divjih populacijah. Poleg psiholoških motenj pa so farme polne tudi bolezni, ki se v umazanih kletkah hitro pojavijo, ter motenj, ki jih povzročajo genske manipulacije. [ref]http://www.bornfreeusa.org/facts.php?p=372&more=1 [Povzeto 21.02.2012] [/ref]

Krznarji iščejo metode in produkte, ki bi jim povečali dobiček, to pa zmeraj na račun živali. Da bi v krajšem času vzredili večje število živali, se poslužujejo hormonov in okoljskih manipulacij. Mnogo živali na farmah se ne pari naravno. Podvržene so bolečim, nasilnim umetnim oploditvam – z nadzorovanimi oploditvami si rejci obetajo večja legla in nove barve krzna. Križanje pa poleg željene barve ali kake druge lastnosti krzna povzroča tudi hude abnormalnosti: gluhost, deformacijo udov in spolnih organov, slabokrvnost, sterilnost, motnje živčnega sistema, prekomerno krvavenje in znižano odpornost na bolezni. Samice, ki jih uporabljajo za razplod, ta pekel prestajajo 6 do 8 let, nenehno oplojevane, brez počitka med porodi. Poleg križanja pa se za dosego željenih lastnosti krzna uporabljajo tudi metode omejevanja dnevne svetlobe ter nizke temperature.[ref]http://faada.org/causas-en-2-peleteria [Povzeto 21.02.2012] [/ref]

 

Smrt na farmi

Usmrtitev živali farmah za krzno se izvede takoj po prvi menjavi podlanke, ko je njihovo krzno v najboljši kondiciji in so morebitne poškodbe kožuha izginile. Rejci trdijo, da za živali dobro skrbijo –  sicer bi njihov kožuh ne bil lep; zato pa jih je treba ubiti takoj, ko jim zraste nova dlaka, preden se začne slabšati.

Metode ubijanja so zasnovane tako, da ne škodujejo krznu in da so cenene. To je edino, kar je pomembno. Delavci z živalmi ravnajo brutalno in nespoštljivo. Metode ubijanja vključujejo:

  • električni šok z elektrodami potisnjenimi v usta (lahko tudi železna sponka čez gobec) in anus (ali vagino); električni šok včasih potisne elektrodo iz anusa in postopek morajo ponoviti
  • zadušitev s plinom (ogljikov oksid ali dioksid, pogosto izpušni plini iz traktorja), ki je zelo počasna. Vroč, nefiltriran plin živalim ožge oči in pljuča ter povzroča mučno smrt
  • zastrupitev s kemikalijami (na primer strihnin; paralizira mišice z močnimi, bolečimi krči in žival ne more dihati)
  • injekcije cianida ali drugih strupov v srce (povzroča paralizo)
  • zadavljenje
  • zadušitev z odvzemom zraka oziroma onemogočanjem dihanja (pritisk na prsni koš, pokrivanje ust in smrčka)
  • lomljenje vratu
  • utopitev

in ne zagotavljajo takojšnje smrti, kar pomeni, da so živali odrte, ko so še žive.[ref]http://faada.org/causas-en-2-peleteria [Povzeto 21.02.2012] [/ref] [ref] http://www.peta.org/issues/animals-used-for-clothing/fur-farms.aspx [Povzeto 21.02.2012] [/ref] [ref] http://www.respectforanimals.co.uk/facts-and-reports/fur-farming/53/[Povzeto 21.02.2012] [/ref]

[ref] www.all-free-download.com[/ref]

Za živali. Za ljudi. Za planet.