Obiščite nas tudi tu:

Med

Zakaj vegani pravimo NE medu?

Ker je še ena od neštetih praks izkoriščanja, prilaščanja, kraje, povzročanja trpljenja in manipuliranja z živalmi.

Medonosna čebela, Apis Mellifera (v Sloveniji imamo kranjsko čebelo, lat. Apis Mellifera Carnica) živi v skupnosti, imenovani čebelja družina. Družina ima po eno plodno samico ali matico, ki leže jajčeca za razplod družine. Iz večine jajčec se razvijejo čebele delavke, ki jih je v družini tudi po več 10.000. Običajno šteje čebelja družina od 40.000 do 100.000 čebel. Čebele v naravi živijo v votlih drevesih ali skalnih votlinah, že vrsto let pa jih človek z namenom pridobivanja medu in ostalih proizvodov, hrani v čebelnjakih. V čebelnjakih je več panjev, vsak panj pa ima po eno čebeljo družino.

Pozimi je število čebel majhno, ko pa se temperatura segreje na spomladansko in se prične pospešen vnos nektarja in cvetnega prahu v panj, čebele začno pospešeno hraniti matico, ki zaleže tudi do 200.000 jajčec. Iz oplojenih jajčec se razvijejo čebele delavke, iz neoplojenih pa troti. Zalega se vzreja v celicah satja.. Satje torej služi vzreji potomcev in skladiščenju hrane: na vrhu satja je običajno skladiščen med, proti sredini cvetni prah, na sredini in spodaj pa se vzreja zalega.

Matica

Cilj čebelarjev je močna čebelja družina. To pomeni, da je zaželeno, da je matica zelo aktivna pri zaleganju jajčec. S tem, ko je družina številčna, je manj dovzetna za bolezni.

Ko pa matica ni več v zadostni meri storilna, torej ne izlega zadostnega števila jajčec in je s koristnostnega vidika posledično količina čebeljih izdelkov nezadostna, se jo »stisne« (izraz, ki ga uporabljajo slovenski čebelarji za umor matice). Odstranijo jo lahko čebele same, običajno pa to stori čebelar, in sicer vsako drugo leto. S tem je njena življenjska doba bistveno skrajšana, saj bi po naravni poti živela tudi do pet let.

Obenem so matice podvržene še enemu bolečemu postopku. Dokazano je namreč, da ima Apis Mellifera razvit živčni sistem (Snodgrass, 1956), kar pomeni, da je zmožna občutiti bolečino. Da bi ji preprečili rojenje, torej izlet iz panja, ji čebelar odreže eno ali obe krili. Čebelje družine se namreč razmnožujejo z rojenjem: iz panja izleti stara matica s polovico čebel. Čebele se tedaj posedajo po drevesu in oblikujejo roj. Roj si poišče nov dom, v panju pa ostane nova matica, ki so jo čebele vzgojile že pred rojenjem. Da bi čebele na tak način za matico »ne pobegnile«, se matici prepreči odlet s tem, da se ji poreže krilo. Prvo leto eno, naslednje leto drugo, potem se jo pa uniči. Sicer je rezanje kril v ekološkem čebelarjenju prepovedano.

V tujini se matice lahko tudi umetno oplojuje. To se stori tako, da se spolno zrelega trota na področju zadka stisne, da sproži spolno trobo, ki izloči semensko tekočino. Pri tem trot umre. Seme nato s konico igle iztisnejo v jajcevod matice.

Čebelarji pridelujejo: med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup.

Med

Med nastane iz različnih virov: iz cvetličnega prahu in nektarja ali pa iz mane (izločkov nekaterih žuželk pri pridelavi drevesnih sokov iglavcev in listavcev). V času glavne paše izleti čebela iz panja 7-17-krat na dan, pri čemer za vsak polet porabi približno pol ure, odvisno od razdalje do paše. Na vsakem od svojih poletov v medenem želodčku prinese 50-60 mg medičine (za izdelavo 1 kg medu je potrebnih 3-4 kg medičine). Vsaka delavka bo v svojem življenju proizvedla 1/12 čajne žličke medu.

Osnovni material prinašajo čebele v panj, tam pa ga mlade čebele obdelajo, tako da ga večkrat pogoltnejo, mu dodajo izločke svojih žlez in ga zgostijo tako, da mu odvzamejo vsebnost vode. Tako nastane med, ki ga zaprtega z voščenimi pokrovčki skladiščijo v celicah satja.

Ko je 2/3 satja pokritega s pokrovčki, se izvaja točenje medu. Satje se vstavi v napravo ometalnik, kjer posebna omela čebele omete v podstavljeno posodo. Ko so vsi sati ometeni, se čebele, ki so se nabrale v posodi, povrne nazaj v panj. Pri tem je možno, da si kakšna poškoduje nožice ali krila. Satje nato postavijo v centrifugalne stroje, ki točijo med.

Čebelarji čebelam ne odvzamejo odvečne količine medu, temveč običajno odvzamejo ves uskladiščen med, tako da jim čez zimo hrane ne ostane in jih hranijo z nadomestkom sladkornega sirupa (mešanice vode in navadnega belega sladkorja!). Seveda to ni primeren in zadostno hranljiv ekvivalent za naravno prehranjevanje čebel, zmanjša jim namreč življenjsko dobo ter storilnost in jih naredi dovzetne za bolezni. Včasih sladkorju čebelarji dodajajo antibiotike, kar je sicer v Sloveniji prepovedano.

Cvetni prah

Čebele nabirajo cvetni prah, s katerim hranijo ličinke. Človek pa si je zaradi domnevno zdravilnih učinkov cvetnega prahu omislil smukalnike, naprave, ki jih namesti ob vhodu na panj, kjer se na reži vhoda v panj čebeli iz tačk osmuka cvetni prah. Ta se nato nabira v posodah smukalnika. Čebele pelod potrebujejo za hranjenje svojih ličink, ki z njim dobijo vse pomembne sestavine za rast in razvoj, nujno potreben pa je tudi za izločanje voska. Pomislite koliko krat bo zato čebela še morala po cvetni prah, da bi nahranila svoj podmladek, ko pa ji ga človek nenehno krade?

Vosek

Vosek je snov, ki jo izdelujejo medonosne čebele v voskovnih žlezah. Čebele iz voska gradijo satje in izdelujejo voščene pokrovce, s katerimi pokrivajo celice, napolnjene z medom, da ga tako zaščitijo pred zunanjimi vplivi. Vosek se uporablja v kozmetiki in farmaciji. Najdemo ga v številnih mazilih, kremah za kožo in losjonih.

Propolis

Čebele nabirajo tudi smolnate snovi, ki jim dodajo svoje snovi in tako nastane propolis. Z njim zavarujejo svoje domove pred mikroorganizmi, prepihom, mrazom. Človek jim propolis odvzema zaradi domnevno koristnih zdravilnih učinkov.

Matični mleček ali gelee royale

Matični mleček je hrana za čebeljo zalego in čebeljo matico. Nastaja v goltnih žlezah, proizvajajo pa ga mlade čebele, imenovane dojilje.

Seveda pa za komercialne namene čebelarji pridobivajo matični mleček tudi za dodatek k prehrani človeka. Nekateri čebelarji so se usmerili izključno v pridobivanje le-tega, Pridobivajo ga tako, da čebelji družini brez matice dodajo enodnevne čebelje ličinke, ki se jih vcepi v posebej pripravljene lončke iz voska. Ker si hočejo čebele vzrediti novo matico, začno ličinke bogato pitati z matičnim mlečkom, tako da dobesedno plavajo v njem. Po 72 urah čebelar lončke odvzame, odstrani ličinke in s posebno žličko ali sesalko pobere matični mleček. Matičnike nato ponovno cepi z novimi ličinkami in jih vstavi nazaj v čebeljo družino. Odslužene ličinke pobije oziroma zavrže.

Strup

Medicina posega tudi po čebeljem strupu. Pridobiva se ga tako, da se čebelo prisili v pikanje steklene plošče. Ta čebele draži z zadajanjem impulzov električnega toka. Pri piku se čebeli naravno izdere želo, kar povzroči njeno smrt.

Vegansko?

Vegani se naštetim praksam odpovedujmo, saj imamo za etično nesprejemljivo, da so čebele zreducirane na golo instrumentalno vrednost za človekove potrebe ter da se jim zadaja nepotrebno trpljenje.

Vegani namesto medu zato uporabljamo odličen javorjev ali agavin sirup.

Viri:

http://www.cebelarstvo-luzar.si

http://web.bf.uni-lj.si/jbozic/zivvrt/cebcebr.htm

http://www.kuhinjica.si/component/content/article/7-clanki/642-o-medu.html

http://med.over.net/forum5/read.php?151,5178848,5179862

http://www.zpm-mb.si/attachments/sl/283/S_cebelami_se_zacne_in_konca.pdf

http://www.esola-czs.si/mod/resource/view.php?id=199

http://www.czs.si/cebelarskifilmi.php

http://www.vegansociety.com/resources/animals/bees-and-honey.aspx

http://www.augustin.si/Si/index.php

http://www.slovenski-cebelarji.com/forum/

Za živali. Za ljudi. Za planet.