Obiščite nas tudi tu:

Perje in puh

Perje in puh

Puh in perje se uporabljata kot polnilo in izolacija za zimske jakne, odeje, spalne vreče, vzglavnike in podobne izdelke. Mnogi menijo, da sta pridobljena brez trpljenja in ubijanja, a to ne bi moglo biti dlje od resnice. Gosi in race, ki so izkoriščane za puh in perje, so v svojem kratkem življenju oskubljene večkrat letno. Skubilci jih zgrabijo za vrat ali občutljiva krila, noge jim zvežejo noge za hrbet ali pa jim glavo stisnejo med kolena, in jim pulijo perje. Prestrašeni ptiči se upirajo in se pogosto hudo poškodujejo, ko se trudijo zbežati.

Tudi med skubljenji so farme, kjer so gosi zaprte, le klavrno življenjsko okolje in se ne morejo primerjati z naravnim, kjer gosi živijo 20 do 25 let v majhnih družinah in s partnerji, katerim so zveste vse življenje.

 

Farme

Velike skupine rac in gosi, gojenih za meso njihovih teles (in v primeru gosakov tudi obolela jetra, foie gras), so tudi odličen vir zaslužka za trgovino s puhom in perjem: skubijo jih vsakih 6-7 tednov. Dan pred skubljenjem navadno ne dobijo hrane, da se med puljenjem perje ne bi umazalo z iztrebki.

Gosi, rejene za meso, to doživijo štirikrat, tiste, ki so rejene za njihova jajca, pa do 15 krat.

 

Klavnice

 

V klavnicah racam, gosem in kokošim še zadnjič odvzamejo perje. Njihova mrtva telesa (neredko pa še žive ptice, kadar so se izmaknile električni vodi ali nožu) 1-3 minute namakajo v vreli vodi, da je perje lažje odstraniti. Večja, letalna peresa, so potem odstranjena ročno, ostala pa strojno.

 

 

 

Švedski dokumentarec

Največji izvoznici perja in puha sta Kitajska in Madžarska, večje proizvajalke so tudi nekatere druge evropske, azijske in severnoameriške države. Evropsko združenje za perje in puh trdi, da je okoli 98% perja oskubljenega z mrtvih ptičev in le 1-2% z živih. Vendar dokumentarec švedske televizije TV4 (Kalla fakta, 2009) ugotavlja, da je do 80% perja skubljenega na živo. IKEA, švedsko pohištveno podjetje, je izvedlo neodvisno raziskavo in to številko potrdilo.

Dokumentarec med drugim posname dogajanje na eni izmed madžarskih farm. Na spodnjem posnetku ameriške televizije CBS, ki vključuje del švedskega dokumentarca, lahko vidimo skubljenje kričečih ptic in analizo veterinarke, izvedenke za ptice, ki potrdi, da je to početje za ptice izredno boleče in se ga da opisati le z eno besedo: mučenje.  Zatem vidimo več ptic, ki ležijo na tleh z velikimi krvavimi ranami. Pokaže tudi delavca, ki eni gosi razparanine na prsih (na živo) šiva z navadno šivanko.

 

Alternative

Sintetični materiali, zavoljo katerih nihče ni trpel, niso le cenejši, temveč imajo tudi prenekatero prednost. V mokrih razmerah za razliko od puha ne izgubijo izolacijskih lastnostih in se ne zasičijo s prahom in pršicami. Pa še zanimivost: danes je veliko polnila za zimske jakne ter velioko flisa izdelanega iz predelanih plastenk.

 

Želite izvedeti več?

O perju in puhu ter o švedskem dokumentarcu lahko preberete več na primer na spletni strani World Society for Protection of Animals.

Za živali. Za ljudi. Za planet.