Obiščite nas tudi tu:

Svila

SVILA

Svila je tkanina, ki se proizvaja iz naravnih vlaken določenih živali. Večino svile na trgu pridobijo iz kokonov udomačene sviloprejke Bombyx Mori. Iz jajčec se izleže gosenica, ki izloča nit, s katero sprede kokon in se vanj zabubi. Po 16 dnevih bi se buba razvila v metulja. Vendar pa, če buba ostane živa, začne izločati snov, ki bi razjedla kokon in posledično uničila svilena vlakna, zato se pri industrijski proizvodnji svile lahko razvije le toliko metuljev, kolikor jih zadostuje za nadaljevanje vrste, ostala bitja takoj ubijejo – z vročo paro, kuhanjem, pečenjem, odvisno pač od regije. V tem postopku vezalna beljakovina sericin popusti in je tako odstranitev niti enostavnejša.
In še podatek: za 100 gramov svile je potrebnih 1500 sviloprejk. [ref]http://www.piaberrend.org/silk-the-cruel-truth-of-silk/[/ref] [ref]http://www.scribd.com/doc/63428982/Vodnik-Po-Veganskih-Nakupih str. 25[/ref]

Kokon, Avtor slike: Gerd A.T. Müller (http://en.wikipedia.org/wiki/File:Bombyx_mori_Cocon_02.jpg)

Poleg samega vprašanja mučenja živali, je industrija proizvodnje svile prišla tudi pod udar organizacij za človekove pravice zaradi nehumanega izkoriščanja človeške delovne sile, predvsem otrok. Indija in Kitajska sta največji svetovni proizvajalki svile in kot je dobro poznano, je zaščita delavcev v teh državah zelo kritična. Child Labour Watch poroča, da indijska industrija svile zasužnjuje na sto tisoče otrok, starih od pet let naprej, ki so prisiljeni delati v nemogočih pogojih po 12 ur na dan in 7 dni na teden, večinoma kot odplačilo za dolgove staršev. Otroci morajo svoje roke potapljati v vrelo vodo, da bi preverili, ali so niti na kokonu dovolj razrahljane za prejo, to pa otrokom povzroča hude opekline; zaradi upravljanja z mrtvimi gosenicami prihaja tudi do infekcij, otroci pa konstantno vdihavajo dim iz strojev v obratu. Pri navijanju niti si porežejo prstke, neredko so tudi tepeni.[ref]http://www.pucl.org/Topics/Child/2003/silk.htm[/ref] [ref]http://www.childlabor.in/indian-silk-industry-and-child-labour.htm[/ref]

Manj razširjena je proizvodnja t.i. divje svile[ref]http://www.uradni-list.si/files/RS_-2003-061-02998-OB~P001-0003.PDF[/ref] [ref]http://en.wikipedia.org/wiki/Wild_silk[/ref] (npr. tusa svile), ki pa se pridobiva iz kokonov, ki so jih sviloprejke že zapustile. Pri proizvodnji divje svile se živali navadno ne umori. Niti, pridobljene iz teh kokonov, so krajše in jih je težje beliti in barvati v primerjavi z nitmi kokonov udomačene sviloprejke.[ref]http://www.bwcsa.co.za/issues/animals-in-fashion/silk[/ref] [ref]http://en.wikipedia.org/wiki/Wild_silk[/ref]

Divje svile ne gre zamenjati za sicer zelo redko »morsko svilo«[ref]http://en.wikipedia.org/wiki/Sea_silk[/ref] [ref]http://www.uradni-list.si/files/RS_-2003-061-02998-OB~P001-0003.PDF[/ref], ki jo proizvajajo iz filamentov, s katerimi se nekatere školjke, predvsem vrste Pinna Nobilis, oprimejo skale.

Avtor slike: John Hill (http://en.wikipedia.org/wiki/File:Pinna_noblis_shell_%26_byssus.JPG)

Pajkova mreža oz. pajkova svila naj bi bila najmočnejši znan material, trikrat močnejši od sintetičnega vlakna Kevlar® [ref]http://www2.dupont.com/Kevlar/en_US/index.html[/ref], ki se med drugim uporablja za izdelavo neprebojnih jopičev, in petkrat močnejši od jekla.[ref]http://uwadmnweb.uwyo.edu/rpc/uwtechs/varoustechsspidersilk.asp[/ref] Zaradi težav s pridobivanjem pajkove svile na svetu obstaja samo en večji kos tkanine, izdelane iz teh vlaken, za kar je bilo potrebnih milijon pajkov.[ref]http://www.wired.com/wiredscience/2009/09/spider-silk/[/ref] Privlačne lastnosti pajkove svile so pritegnile pozornost znanstvenikov na področju genskega inženiringa, ki iščejo načine za masovno proizvodnjo pajkove svile, med drugim tudi z vzgojo transgenih živalih s pajkovim genom, kot v primeru koz vrste nigerian dwarf. Vneseni geni naj bi povzročili sintezo svile v vimenu, ki se nato izloča z mlekom.[ref]http://www.scribd.com/doc/2560117/DR-svila-in-koze[/ref]

 

Za živali. Za ljudi. Za planet.