Obiščite nas tudi tu:

Volna

VOLNA

Izraz volna se uporablja za označevanje dlake ovc in nekaterih drugih živali. Kakor pri ostalih živalih tudi živalim, ki se jih izkorišča za volno, brez posega človeka zraste toliko dlake, kolikor je potrebujejo za zaščito pred mrazom in vročino ter čemer koli, kar bi lahko poškodovalo njihovo kožo.[ref]http://www.petsmagazine.com.sg/pets-guide/rabbit-owners-guide/222-caring-for-your-rabbit[/ref]
Industrija proizvodnje volne še zdaleč ni tako prijazna in naravna, kot se morda zdi na prvi pogled. Ovce in druge živali, ki se jih izkorišča za volno, pa tudi niso čudaška bitja, ki bi že po naravi nosila na sebi trikrat ali štirikrat večjo količino dlake, kot je dejansko potrebujejo.

OVCE

Ovce v svojem življenju za volnene komoditete neozaveščenih ali brezbrižnih ljudi prestanejo marsikatero muko, od boleče kastracije samčkov, pri kateri samčkom privežejo elastiko na moda in ta sčasoma odmrejo, do t.i. »mulesing« posega, pri katerem mladičem večkrat kar brez anestetika dobesedno odstrižejo predel kože okrog zadnjika skupaj z repkom, da muhe ne bi odložile jajčec v volni okrog zadnjika. Mnoge ovce trpijo pomanjkanje vode ali hrane, predvsem v sušni Avstraliji, ponekod drugje pa doživljajo vročinske kapi zaradi prevelike količine volne ali druge skrajnosti – prezgodnjega striženja in posledičnega občutenja mraza.  Končni cilj, ki se mu nobena »rejna« žival ne izogne, pa je poboj v klavnici. Slednje velja za »srečne« ovce, manj srečne ovce, predvsem v Avstraliji, čaka nekoliko daljša in bolj mučna pot do poslednje postaje na Bližnjem vzhodu, kjer so nemalokrat podvržene dodatnemu in hujšemu mučenju kot doma.

Z usmerjeno in selektivno rejo je industrija izkoriščanja ovc za volno znatno povečala količino prirastka dlake in njeno strukturo. Dober primer je ovca vrste merino, za katero je kot posledica človeškega posega značilna posebna nagubanost kože, ki omogoča rast večje količine volne.  Divje ovce odložijo svoj zimski plašč v pripravi na poletno vročino in pred davnimi časi so ljudje pridobivali volno tako, da so to odvečno zimsko zalogo pulili iz ovc oziroma jo odstranjevali z glavniki v sezoni, ko je ovca sama po naravni poti odlagala dlako.[ref]http://www.peta.org/issues/Animals-Used-for-Clothing/inside-the-wool-industry.aspx ; http://en.wikipedia.org/wiki/Wool#History[/ref]. Danes ovce strižejo, ker pa so strižci navadno plačani na količino postrižene volne, ne pa na uro, je v tem postopku zelo malo ali nič prostora za dobrobit živali. Zaradi človeške manipulacije merino ovce ne morejo odložiti svojega zimskega kožuha,[ref] http://www.veganpeace.com/animal_cruelty/wool.htm[/ref] kot dokazuje slavni novozelandski Shrek, oven, ki je zbežal s kmetije in se šest let, verjetno zaradi vročine, skrival v jami[ref]. Sicer je sporno tudi dejstvo, da se zaradi velike količine živali na posameznih kmetijah striženje večkrat ne izvaja spomladi, ko bi http://articles.nydailynews.com/2011-06-07/entertainment/29651239_1_shrek-sheep-wool ; http://news.ninemsn.com.au/world/8258256/nzs-famous-giant-sheep-shrek-dies[/ref]ovce po naravi začele odlagati svoje kožuščke, zaradi česar marsikatera ovca umre zaradi izpostavljenosti nenaklonjenim vremenskim dejavnikom.

Avstralija je ena največjih proizvajalk volne, sledijo ji Kitajska, Nova Zelandija, Rusija, Argentina, Velika Britanija, Urugvaj in Južnoafriška republika.[ref] Razlog za to, da je Avstralija postala »domovina volne«, lahko verjetno najdemo v dejstvu, da je velik del kontinenta sušen in zato neprimeren http://www.wool.com/Media-Centre_Australian-Wool-Production.htm[/ref] za vzrejo številnih drugih vrst živali ali gojenje zelenjave, ovce pa so očitno dovolj prilagodljive.[ref] http://www.travel-university.org/general/geography/resources/wool.html[/ref]. To v načelu sicer drži – izjema je problem napada muh (glej v nadaljevanju) in seveda preobilnega kožuščka za avstralsko vročino. Ni tako redko, da v sušnih obdobjih zaradi dehidracije, pomanjkanja hrane, vročinske kapi ipd. cele črede ovc umrejo počasne in mučne smrti. Ker se zanašajo na trpežnost in številčnost ovc, kmetje navadno nimajo urejenih sistemov, da bi tem ovcam v zasilnih situacijah pomagali. Če pogledamo npr. kmetijo Rawlinna[ref] http://www.jumbuckpastoral.com/pages/stations/rawlinna.html[/ref], ki se oglašuje na spletu in obsega dobrih 10.000 kvadratnih kilometrov, ima pa le 14 zaposlenih in zasužnjuje 70.000 ovc, si ni težko predstavljati, da skrb za živali ne more biti na prvem mestu, tudi če bi si upravnik to iz srca želel.

»Mulesing«Fotografija: Patty Mark

Izraz »mulesing« označuje kruto in kontroverzno prakso, ki se uporablja v Avstraliji kot poskus preprečitve t.i. »napada muh«. Ime je dobila po kmetu Johnu Mulesu, ki se je prvi domislil te rešitve in jo preizkusil na svojih ovcah v začetku 20. stoletja z domnevno uspešnim izidom. Leta 1930 je država prakso uradno odobrila in se od takrat redno izvaja.  Zaradi visokih temperatur in prekomerne poraščenosti postanejo avstralske ovce večkrat tarče muh, ki jih pritegne zavetje goste volne okrog zadnjika, kjer je volna delno prekrita z iztrebki. Muhe odložijo jajčeca, iz katerih se izležejo ličinke, ki se začnejo zajedati v tkivo žive ovce. Mulesing v praksi pomeni, da mladičem, navadno brez anestetika, odrežejo dobršen del kože okrog zadnjika skupaj z repkom, navadno pa samčke istočasno tudi kastrirajo.[ref] http://www.animalsaustralia.org/issues/mulesing.php[/ref].  Živalim to povzroči hude bolečine, številne tudi umrejo zaradi infekcij. Vredno je omeniti tudi, da mulesing ni zagotovilo, da se napad muh ne bo zgodil. Edini zanesljivi način za preprečitev le-tega je redno pregledovanje ovc in čimprejšnje ukrepanje, če do napada pride. Žal sta pri tolikšni količini ovc (tudi po več deset tisoč na eni kmetiji) in nezadostni delovni sili takšno pregledovanje in skrb za ovce praktično nemogoča. Pred nekaj leti je avstralskim društvom za pravice živali priskočilo na pomoč še društvo PETA, ki je problematiko mulesinga internacionaliziralo. Številna – predvsem evropska -  podjetja oblačilne stroke so napovedala bojkot avstralske volne, pridobljene od ovc, ki so bile podvržene mulesingu, tako da je začela Avstralija aktivno iskati alternative.

Ultra fina volna (»Ultra fine wool«)

Gre za del avstralske industrije proizvodnje volne, o kateri še večina Avstralcev ničesar ne ve. Znana je tudi pod imenom »baterijska vzreja ovc«, saj spominja na  baterijsko vzrejo kokoši, ki jih izkoriščajo za jajca. Ovce, ki jih izkoriščajo za proizvodnjo ultra fine volne, živijo v majhnih boksih 24 ur na dan 5 ali več let. Pokrite so z najlonskimi pokrivali, da bi njihovo dlako/volno čim bolj zaščitili pred prahom in ostalo umazanijo. Te ovce kažejo znake kroničnega stresa, ki je značilen za ostale živali v ujetništvu: grizljanje žic in lesenih letvic ter ponavljajoči se gibi. Poleg tega obstaja mnenje, da naj bi ovce z nižjo telesno maso (podhranjene ovce) »proizvajale« finejšo volno, zato ni neverjetno, da so, poleg ostalih krutostih, ki so jim podvržene baterijske ovce, le-te tudi konstantno lačne.[ref]http://www.animalsaustralia.org/issues/ultra_fine_wool.php[/ref].

Karakul volna

Izraz Karakul volna, znana tudi kot Astrakhan, broad-tail ali perzijska volna, se uporablja za označevanje skodrane dlake jagenjčkov, ki jih ubijejo takoj po rojstvu ali ko so še v materinem telesu. Po treh dneh življenja se njihova dlaka zravna, zato se poboji navadno zgodijo v prvih dveh dneh po rojstvu. Na leto zaradi te volne pobijejo okrog 4 milijone jagenjčkov.[ref]‘Down, Silk, Cashmere, Shearling and Other Animal Products Used for Clothing’ [online] Dostopno na: http://www.peta.org/issues/animals-used-for-clothing/other-animals-used-for-their-skins.aspx [Povzeto 30.7.2011] [/ref]

Izvoz/prevoz živih živali

Tako kot pri živalih, ki se izkoriščajo za meso in mleko, je tudi pri ovcah »potrebno« izkoristiti vsako možnost za zaslužek, in tako kot vsako drugo »rejno« žival, tudi ovco na koncu čaka smrt in predelava njenega tkiva v prehranske namene. Po sedmem letu starosti postanejo ovce manj »produktivne«, zato jih pošljejo v zakol.[ref]http://www.sheep101.info/sheepbasics.html[/ref] Domače povpraševanje po tkivu ovc v državah, ki se ponašajo z visoko proizvodnjo volne, še zdaleč ni tako veliko, da bi zagotovilo uporabo vsega ovčjega tkiva v prehranske namene na domačem teritoriju, zato  številne države te živali izvažajo. Prevozi živih živali so vedno etično sporni, toliko bolj problematični pa postanejo v primeru več tednov trajajočih ladijskih prevozov iz Avstralije na Bližnji in Srednji Vzhod, kamor Avstralija v povprečju izvozi slabe 4 milijone ovc letno.[ref]http://www.livecorp.com.au/Public%20Files/Intern%20stats/GTIS%20SheepExp2009.pdf[/ref] Mnoge ovce umrejo že med prevozom. Leta 2006 je bilo smrtnih žrtev 39.000. Vzroki smrti so predvsem:  47% inanicija (oslabelost zaradi podhranjenosti), 26,9% salmoneloza, 13,9% razno, 12,2% travma. [ref] http://liveexport-indefensible.com/facts/death-files.php[/ref]
Poleg »rutinskih« smrti iz zgornjih razlogov so številne smrti in/ali trpljenje posledica tudi trgovinskih zapletov (npr. ko je Savdska Arabija l. 2003 zavrnila ladjo s 57,000 ovcami, ki je nato 3 mesece plula okrog, dokler jih ni konec oktobra sprejela Eritreja ), neviht, vročinskih ekstremov, okvare prezračevalnih in drugih sistemov, požarov na ladji (primer iz leta 1996, ko je umrlo 67.488 ovc, prvi poskusi reševanja ovc so se začeli šele 8 dni po izbruhu požara) itd.[ref]http://liveexport-indefensible.com/facts/litany.php#sheep[/ref]
S samim prevozom pa se trpljenje ovc še zdaleč ne konča. V arabskih državah, kamor se steka večina avstralskih ovc, se – sicer v nasprotju z vso islamsko teorijo, vključno s Halal zakolom – dobrobiti živali večkrat ne posveča nikakršne pozornosti. Društvo Animals Australia intenzivno preiskuje razmere v teh državah in o njih obvešča nezainteresirano avstralsko vlado.

Egipt: žive ovce na tržnici ležijo zvezane na tleh, dokler jih kdo ne kupi Foto: Animals Australia

Oman: zvezane ovce čakajo na zakol Foto: Animals Australia

DRUGE ŽIVALI

KAŠMIRSKE KOZE

Dlako kašmirskih koz, ki jih izkoriščajo predvsem na Kitajskem in v Mongoliji, industrija predeluje v t.i. kašmir, izrazito mehko vrsto volne, ki se smatra za luksuzno. Dlako s koze odstranijo s česanjem ali striženjem. Številnim kozjim mladičem odrežejo rogove in jih kastrirajo brez anestetika.[ref] Dostopno na: http://www.actionforourplanet.com/#/wool/4548164102 [Povzeto 30.7.2011].[/ref]  Industrija koz naj bi pobila od 50% do 80% mladih koz, čigar dlaka ne ustreza postavljenim standardom.[ref]Dostopno na: http://www.gan.ca/lifestyle/cruelty-free+shopping/what+not+to+wear.en.html [Povzeto 30.7.2011].[/ref] Da so razmere na teh farmah iz okoljevarstvenega vidika in vidika mučenja živali izrazito problematične, morda dokazuje tudi dejstvo, da so se nekateri manjši evropski proizvajalci, kot na primer italijanski Chianti  Cashmere, začeli oglaševati kot okolju in živalim prijazna alternativa kitajski in mongolski praksi.[ref] Dostopno na: http://www.cashmeresostenibile.it/Cashmere-Sostenibile-%AE/ [Povzeto 30.7.2011].[/ref] Vzreja koz za kašmir ima namreč izrazito negativen vpliv na okolje. Previsoka koncentriranost koz, ki kot neizbirčni jedci pašnike iztrebijo do golega in ob pomanjkanju rastlinske hrane lahko pojedo dlako drugih koz vse do kože [slika], povzroča postopno širjenje puščave in vse močnejše peščene viharje.[ref]http://www.jumbuckpastoral.com/pages/stations/rawlinna.html[/ref] [ref]http://www.animalsaustralia.org/issues/mulesing.php[/ref] [ref]http://www.animalsaustralia.org/issues/ultra_fine_wool.php[/ref] [ref]‘Down, Silk, Cashmere, Shearling and Other Animal Products Used for Clothing’ [online] Dostopno na: http://www.peta.org/issues/animals-used-for-clothing/other-animals-used-for-their-skins.aspx [Povzeto 30.7.2011] [/ref] [ref]http://www.sheep101.info/sheepbasics.htmlLepisto C., 2006. Cashemere: Sustainable Fiber or Environmental Disaster, [online] Dostopno na: http://www.treehugger.com/files/2006/12/cashmere_sustai.php [Povzeto 30.7.2011].[/ref]

ANGORA ZAJCI

Dlaka Angora zajcev se uporablja za predelavo v istoimensko volno. Zajce pri striženju privežejo na desko. Ker se zajci temu zelo upirajo in brcajo z nogami, jih rezila neizogibno poškodujejo.[ref]Dostopno na: http://www.peta.org/issues/Animals-Used-for-Clothing/inside-the-wool-industry.aspx [Povzeto 30.7.2011].[/ref] Na modernejše opremljenih farmah zajca popolnoma imobilizirajo in ga obračajo enako, kot mladega pujska na žaru.[ref]Angora rabbit shearing, 2008. Dostopno na: http://www.youtube.com/watch?v=JUkkLmtpzdk&feature=related [Povzeto 30.7.2011] [/ref]
Angora zajci imajo zelo občutljive tačke, ki se zaradi žičnih tal kletk, v katerih so prisiljeni živeti, pogosto zagnojijo in postanejo boleče.[ref] Dostopno na: http://www.peta.org/issues/Animals-Used-for-Clothing/inside-the-wool-industry.aspx [Povzeto 30.7.2011]; in Angora rabbit farm, Kullu, HP, India, 2008. Dostopno na: http://www.youtube.com/watch?v=wLCKjGaRQeQ [Povzeto 30.7.2011].[/ref] Samčkom zraste 20% do 25% manj volne v primerjavi s samičkami, zato številne farme samčke že ob rojstvu pobijejo.[ref]Dostopno na: http://www.peta.org/issues/Animals-Used-for-Clothing/inside-the-wool-industry.aspx [Povzeto 30.7.2011].[/ref]

ALPAKA

Industrija volne, predelane iz dlake južnoameriških alpak in lam, je doživela razcvet v 80. letih prejšnjega stoletja. Večina alpak trenutno živi v Peruju,[ref]Dostopno na: http://www.peta.org/issues/Animals-Used-for-Clothing/inside-the-wool-industry.aspx [Povzeto 30.7.2011].[/ref] tovrstne farme pa najdemo tudi drugod po svetu, vključno z Evropo. [ref] Dostopno na: http://www.alpacaeurope.eu/?lang=en [Povzeto 30.7.2011] [/ref]

 

Za živali. Za ljudi. Za planet.