Kratka razlaga pravic živali

Večina ljudi se strinja, da je povzročanje nepotrebnega trpljenja ali smrti živali moralno nesprejemljivo: torej je nesprejemljivo vsako izkoriščanje živali za užitek ali zabavo, zaradi priročnosti ali navade. Ker v vsakdanjem življenju (v normalnih okoliščinah) za preživetje in zadovoljivo kvaliteto življenja uživanje hrane živalskega izvora in izdelkov iz njih ni potrebno (ADA 2009); prav tako ne bikoborbe, cirkusi z živalmi in podobno.

Pravice živali (Animal Rights)

Gre za spoštovanje najosnovnejših pravic vseh živih bitij: pravice do nadaljevanja življenja in statusa moralne osebe (v nasprotju z obravnavo kot dobrine oz. lastnine), kar pa ne pomeni zavzemanja za avtomatični prenos pravic ljudi (npr. volilne pravice) na ostale živali.

Specizem (tudi speciesizem; iz angleške besede species)

Specizem je diskriminacija na podlagi vrste in pomeni razlikovanje med, in predsodke do pripadnikov drugih vrst živali, glede na moralno nepomembne fizične razlike med njimi. Tako se na primer pojavlja dvojnost človek – žival, čeprav bi bilo glede na podobne biološke mehanizme in  sposobnosti čutenja neugodja oz. bolečine ipd. bolj korektno, da človeka obravnavamo znotraj kraljestva živali.

Specizem se postavlja ob bok rasizmu, seksizmu in drugim oblikam diskriminacije, ki ignorirajo ali podcenjujejo podobnosti med skupino, ki diskriminira in skupino, ki je diskriminirana, le da namesto barve polti ali spola kot osnovo postavljajo nepripadnost človeški vrsti.

Pravice živali vs. dobrobit živali (Animal rights vs. Animal welfare)

Danes se pojavljajo razna gibanja, ki promovirajo “dobrobit” živali – boljše življenjske pogoje, “human” zakol in podobno. Vendar pa si ta gibanja prizadevajo za regulacijo izkoriščanja in ne za njegovo odpravo: živali še vedno smatrajo za lastnino – ekonomski objekt – , katerih uporaba oz. izkoriščanje ni moralno sporna; na ta račun jim odrekajo najosnovnejše pravice, ki jim pripadajo.

Rešitev torej ni v kupovanju ekološkega mleka in jajc ter v drugačnemu načinu usmrtitve, saj je humano izkoriščanje samo po sebi nesmisel: humani umor (kot tudi zakol), humano posilstvo (kot tudi osemenitev živali) in humana ugrabitev otroka (kot tudi oddvojitev telička od krave) ne obstajajo. Edini izhod iz te paradigme je zavračanje miselnosti, ki živalim dodeljuje status lastnine in jim ne priznava statusa živega bitja z lastnimi interesi in inherentno (lastno notranjo) vrednostjo.

CRAIG WJ, & MANGELS AR. (2009). Position of the American Dietetic Association: vegetarian diets. Journal of the American Dietetic Association. 109, 1266-82. http://www.vrg.org/nutrition/2009_ADA_position_paper.pdf

Zavetišča