Obiščite nas tudi tu:

Okolje

Veganstvo in okolje

Prehranjevanje s hrano živalskega izvora močno vpliva na degradacijo vseh ekosistemov.

Kot ugotavlja Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO, 2006), živinoreja skupno proizvaja več emisij toplogrednih plinov, kot uporaba fosilnih goriv v vsem kopenskem transportu.

Živinoreja trenutno izkorišča 30% celotne kopenske površine na Zemlji, pridelavi krme za živino pa je namenjenih 33% vseh obdelovalnih površin.

Živinorejska industrija ima vedno večje potrebe po pašnikih in poljih za živalsko krmo, kar ima za posledico pospešeno krčenje gozdov in obširno degradacijo zemlje zaradi prekomerne paše, teptanja in erozije.

Živinoreja je velika grožnja za vedno bolj omejene vodne vire. Pridelovanje krme za živali zahteva izredne količine vode, prekomerna paša na velikih površinah močno vpliva na vodni cikel, poleg tega pa živinoreja tudi močno neposredno onesnažuje vodo.

Na svetu je trikrat toliko živali, gojenih za meso, mleko itd., kot ljudi (FAO). Že dolgo je znano, da je živalska industrija največji povzročitelj globalnega segrevanja. Nedavna raziskava ugotavlja, da je industrija mesa in ostalih izdelkov živalskega izvora odgovorna za celih 51% svetovnih emisij toplogrednih plinov (Goodland, R. in Anhang, J., Livestock and climate change)!

Da se vse živali nahranijo, je potrebna ogromna količina rastlinske hrane. Ker primanjkuje prostora za polja, v Aziji in Južni Ameriki krčijo deževni gozd; vsako minuto je samo v Braziliji posekan za šest nogometnih igrišč velik del pragozda (Greenpeace, 2009). Živinorejska industrija je tudi velik potrošnik pitne vode. Na univerzi v Kaliforniji so izračunali, da je za kilogram govedine potrebne vsaj 3,700 litrov vode (nekateri znanstveniki navajajo še veliko večjo številko), medtem ko je za kilogram žita potrebnih le 120 litrov vode. Hkrati je v kilogramu mesa približno 2800 kalorij in 174 g beljakovin, v kilogramu žita pa 3300 kalorij in 110 g beljakovin. Zato ne preseneča podatek WorldWatch instituta, da je kos zemlje, na kateri se pridela hrana za mesojedca, vsaj 20 krat tako velik kot tisti, ki zadošča za pridelavo hrane za vegana.

Opozarjajo tudi, da bi milijardo ljudi na svetu, ki živijo v pomanjkanju in lakoti, z lahkoto nahranili, če z žitom, sojo in ostalimi pridelki ne bi hranili živali, gojenih za meso, mleko, jajca, usnje, volno … Pravnik in zagovornik enakopravnosti živali in ljudi, G. L. Francione, ugotavlja, da bi količina žita, s katero samo v ZDA vsak dan nahranijo živali na farmah, zadostovala za dva hlebca kruha za vsakega človeka na svetu!

VIRI

HOLM, J., & JOKKALA, T. (2008). The livestock industry and climate: EU makes bad worse. Bryssel, European United Left/Nordic Green Left (GUE/NGL). Spletna stran: http://www.meatclimate.org/. Celotno besedilo lahko tudi v angleškem, nemškem ali hrvaškem jeziku preberete na: http://www.meatclimate.org/reports.
STEINFELD, H. (2006). Livestock’s long shadow: environmental issues and options. Rome, Food and Agriculture Organization of the United Nations. http://www.fao.org/docrep/010/a0701e/a0701e00.HTM
GOODLAND R., & ANHANG J. (2009). Livestock and climate change. World Watch. 22, 10-19. http://www.worldwatch.org/node/6294. Dodatni viri: http://www.worldwatch.org/ww/livestock.
SLAUGHTERING THE AMAZON. Greenpeace (2009)    http://www.greenpeace.org/international/en/publications/reports/slaughtering-the-amazon/

Za živali. Za ljudi. Za planet.